V SPOMIN

Stojim, gledam in občudujem žareče barve sončnega vzhoda, tako presenetljivega, da ti vzame sapo … In ko želim narediti sliko, zagledam sporočilo ...
Ni te več … Enostavno ne dojamem. Vem, da je bilo hudo, a kljub temu ...
Šok – teden pred tem si dopolnil šele šestdeset let, odšel si mnogo, mnogo prezgodaj ...

Še sredi novembra sva bila skupaj na generalni skupščini Mednarodnega združenja planinskih vodnikov UIMLA in sva načrtovala, kaj je v našem združenju planinskih vodnikov Slovenije za narediti decembra pa januarja, da v naslednjem letu začnemo z novo generacijo in novo šolo za mednarodne planinske vodnike. Nisi olepševal stvari. Realno sva se pogovarjala o tvoji bolezni. In o tem, da je treba postaviti šolo v take okvirje, da te razbremenimo in kako nam boš v pomoč pri pripravah, urnikih, usposabljanju ... A tvoje slovo se je globoko zarezalo v nas.

Zanesenjak, idealist, volonter. Vsestransko aktiven gornik, plezalec, alpinist, vodnik reševalnega psa, vodnik PZS, inštruktor alpinizma in gorskega reševanja, predavatelj, strokovnjak za sneg in plazove, miner snežnih plazov, mednarodni planinski vodnik UIMLA in predsednik Združenja planinskih vodnikov Slovenije.

Bil si mož akcije, človek dejanj in izjemne energije.
Koliko krat si s svojim zgledom pokazal, da je treba enostavno stvari NAREDITI, ne samo o njih govoriti.
Ko so drugi šele planirali, razpravljali in pilili, si ti skočil v akcijo in NAREDIL.
Ko so drugi šele izvedeli za nove tehnike, nove pripomočke, si ti novo opremo že imel, jo obvladal in uporabljal.

Plezanje te je povleklo kot en velik magnet vse od leta 1977, ko si prvič obiskal Paklenico. Leta 1980 si sodeloval v eni od prvih odprav na Lofotsko otočje, leta 1983 obiskal pogorje Hogar v alžirski puščavi, leta 1984 spoznal peščene stolpe v vzhodni Nemčiji in na Češkem, prekrižaril Centralne Alpe, vodil odpravo na Aconcaguo (1995), po letu 2000 pa si skoraj vsako leto obiskal Nepal – in pogosto večkrat v različne konce s pogledi na najvišje vrhove sveta. O lepotah in tamkajšnjih otrocih, drugačnemu tempu življenja si pripovedoval navdušeno.
In kako ponosen si bil na svoja otroka.
In kako ljubeče si govoril o Marjeti, tvoja ljubezen do nje se je zrcalila v tvojih očeh in na licih.

Bil si vzor in motivator mnogim za njihove številne dejavnosti v gorah.
Več stotim udeležencem si bil inštruktor in preštevilnim vodnik na njihovih poteh, tudi mnogim generacijam planink v akciji 100 žensk na Triglav.

Točnost, urejenost, skrb za opremo, ljudi. Vrline. In ja, brez znanja ni nič, si velikokrat dejal. In sam si bil živ dokaz, kako se usposabljanje, izobraževanje in nadgrajevanje znanja v življenju nikoli ne konča. Z znanjem lahko zmanjšaš marikatero tveganje na minimum. Svoje znanje si pilil do zadnjega atoma, in ga preizkušal v praksi, dopolnjeval in uporabljal, deloval in izobraževal, prenašal svoje znanje vsem željnim naprej.
Svojega znanja nisi nikoli skrival ali hranil le zase. Razdajal si se vsem in povsod.
Sodeloval si v medijih, pisal si članke, strokovna gradiva, fotografiral postopke, snemal videe, da bi ljudje brali, spoznali in razumeli, da le z znanjem in s postopnimi nabiranjem izkušenj velja biti v gorah in da se le tako vedno znova varno vračamo domov.

Tvoja strokovnost je bila na nivoju, ki ji še dolgo ne bomo mogli seči niti do gležnjev. In kot strokovnjaka so te opazili na svetovnem merilu – v raznih mednarodnih združenjih za reševanje, varnost v gorah, vodenje in tudi v številnih podjetjih.

Vodil ali sodeloval si na brezštevilnih tečajih, med njimi so bili začetni zimski alpinistični tečaji, tečaji za alpinistične inštruktorje, ledeniški tečaji, tečaji in izpopolnjevanja za vodnike Planinske zveze Slovenije raznih kategorij, tečaji vrvne tehnike za vodnike reševalnih psov Kinološke zveze Slovenije, začetna in nadaljevalna šola za reševanje z visokih objektov (na Hrvaškem, v Franciji), tečaji za vodnike reševalnih psov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, tečaji za vodnike lavinskih psov (Avstrija, Italija, Slovaška), Dnevi varstva pred snežnimi plazovi, Dnevi varnejše hoje v kopnih razmerah, Specialni tečaji o snežnih plazovih in preventivi, Specialni tečaji o reševanju iz snežnih plazov in ne nazadnje na naših tečajih Združenja planinskih vodnikov Slovenije, ko si brezkompromisno sledil svojemu poslanstvu.

Ker v Sloveniji še ni bilo tečaja za mednarodne planinske vodnike UIMLA, si se tečaja udeležil v Zvezi gorskih vodnikov Hrvaške (SGVH) in leta 2014 kot prvi Slovenec pridobil naziv oz. licenco Mednarodni planinski vodnik. In odločil si se to licenco pripeljati tudi v Slovenijo.

Tako si zadnjih šest skoraj ves svoj čas namenil predvsem delu v Združenju planinskih vodnikov Slovenije, ki ga je bilo ogromno. Na tvojo pobudo smo v tem času decembra 2017 ustanovili združenje, v svetovnem združenju UIMLA postali aspiranti in začeli s šolanjem prve generacije in nato naslednjih, dobili uradne potrditve naših programov šolanja v letnih in zimskih razmerah, ter bili sprejeti med polnopravne članice UIMLA. Ponosen si bil in prav tako mi, da ti je uspel še en tvoj življenjski projekt.

Svojemu delu in ciljem si bil predan z vsem srcem.
Drži, so vezi močnejše – ki nas povezujejo. Tvoje delo bo živelo in pripovedovalo naprej o tvojem velikem doprinosu v svet gorništva, alpinizma in vodništva, v svet usposabljanj, izobraževanj in preventive.

Hvala, Klemen, da si bil, živel in hôdil svojim ciljem naproti. Da si nas povezoval, da si nesebično delil svoje bogato znanje, izkušnje in prakso, pomagal maksimalno in navduševal za varnejše obiskovanje gora in k neprenehnim pridobivanjem izkušenj in znanja generacije in generacije planincev, vodnikov različnih področij in inštruktorjev.

Vemo, da nikoli več ne bo, kot je bilo, a obljubljamo ti, da se bomo trudili nadaljevati tvojo vizijo in pot, za katero se zavedamo, da bo zelo zahtevna.

Tvojim najdražjim in vsem ostalim žalujočim izrekamo tvoji prijatelji iz Združenja planinskih vodnikov Slovenije iskreno sožalje.

Klemen, z nami boš ostal za vedno,
počivaj v miru.

Zdenka Mihelič